RADE BAKRAČEVIĆ (1939 - )

Rade Bakračević, rojen v starodavni Raški, je diplomiral na Univerzi v Ljubljani in se specializiral za ognjevarne materiale ter na tem področju v Sloveniji zastopal »Magnohrom« iz Kraljeva. Ob rednem delu se je ves čas posvečal novinarstvu in objavljal članke o Sloveniji v različnih časopisih nekdanje Jugoslavije. Po upokojitvi se je v celoti posvetil tej dejavnosti in ustanovil ter urejal več medijev, ki se posvečajo medkulturnim odnosom v trikotniku Slovenija-Avstrija-Srbija: časopis »Kontakt«, revija »Mostovi«, spletni časopis »Štajerske novice« itd..  Kot ustanovitelj  »Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost« je že desetletja neumorni organizator programov in dogodkov, ki pomembno prispevajo k  sožitju med kulturami, še posebej pa med pobratenima mestoma Maribor in Kraljevo.  Njegova ustvarjalna nagnjenja se  izražajo v poeziji, umetniški fotografiji in filmu, pri čemer se je potrdil z vidnimi priznanji. Rade Bakračević je svetal primer odprtega in strpnega človeka, kakršnih primanjkuje v teh časih in naših prostorih. Z velikim navdušenjem in sposobnostjo ter globokim spoštovanjem do drugačnosti prispeva k humanizaciji odnosov med ljudmi, kar je tudi trajni cilj Zveze kulturnih društev.

 

BOGO ČERIN (1947 - 2017)

Gre za "ikono" mariborske fotografske ustvarjalnosti, kar temelji na njegovi popolni predanosti – poklicni, raziskovalni, pedagoške, umetniški – tej dejavnosti. Posebej želimo poudariti njegov organizacijski prispevek, brez katerega Maribor ne bi bil tako izpostavljena točka na mednarodnem zemljevidu umetniške fotografije. V to je vložil desetletja trmastega dokazovanja kulturne vrednosti fotografije in delovanja v ZKD Maribor.

 

TIHOMILA DOBRAVC (1920 - )

Za Tihomilo Dobravc, profesorico slovenskega jezika in književnosti ter kulturnico v najbolj žlahtnem pomenu te besede, so najboljši okvir predstavitve podali v reviji Svobodna misel: Ženska v metežu zgodovine. Pedagoginja po duši, je svojo poklicno vlogo razumela na način, kot so jo podajali njeni znameniti profesorji: Slodnjak, Kreft, Borštnikova in drugi – kot kulturno poslanstvo. Zaznamovala so jo vojna leta, ko se je iz Maribora umaknila v Ljubljano in se vključila v OF. To je še posebej opazno v njenem pesniškem opusu, ki je, čeprav raztresen po mnogih revijah in knjigah, zelo obsežen in tako kakovosten, da ima svoje mesto v "Slovenskem pesništvu upora" in v "Antologiji slovenskih pesnic". Lep je njen prispevek k poeziji za otroke, ki je doživel tudi marsikakšno uglasbitev. Zaznamovalo pa jo je še nekaj, kar je te dni izpovedala v slovenski oddaji ORF – da je namreč "otrok 10. oktobra". Rodila se je na dan koroškega plebiscita. Žal ni postala Zmagoslava, ampak Tihomila, kot je simbolično sklenil njen oče – bližnji Maistrov sodelavec. Njej pa je skrb za slovenstvo ostala rdeča nit življenja, ki je ne izkazuje s sovraštvom do drugih, ampak z ljubeznijo do slovenske kulture.

 

MILKA HADLER (1932 - )

Milka Hadler je postala članica KUD Zvonke Antoličič v Miklavžu na Dravskem polju leta 1952. V društvu je bila knjižničarka, plesala je v folklori, pela v ženskem in mešanem zboru, najraje od vsega igrala v dramski skupini, v kateri je tudi režirala številne otroške in odrasle predstave in proslave. Bila je ustanoviteljica KUD Certus in društvu tudi predsedovala. Bila je tajnica ZKO Tezno in predsednica Skupščine Kulturne skupnosti. Ob ustanovitvi občine Miklavž je še posebej pazila na interese ljubiteljske kulture, za kar si je med drugimi priznanji zaslužila Zlati grb občine Miklavž. Milka Hadler je že tri mandate skrbna predsednica Nadzornega odbora ZKD Maribor. Ugledni skupini častnih članov ZKD Maribor z Janezom Karlinom na čelu, se z Milko Hadler pridružuje ženska, ki ji kulturno delovanje predstavlja neločljivi del življenja in ki je bila vedno pripravljena na nesebična dejanja, da bi tudi drugim utrla pot do kulturnih vrednot.

 

ERVIN HARTMAN (1943 - )

Ervin Hartman je vidna osebnost slovenske in še posebej mariborske kulture. Po osnovni glasbeni izobrazbi je hornist, sicer pa 45 let dirigent godbe KUD Pošta, je na umetniškem področju dosegel vsestranska priznanja in po njegovi zaslugi se Maribor ponaša z enim najboljših pihalnih orkestrov. Ob tem je ključni organizator godbeništva v Sloveniji, ki ga je uspešno povezal z mednarodnimi organizacijami pihalnih orkestrov. Ustanovil je kakovostno glasbeno šolo KUD Pošta. Pomembna pa je tudi njegova podjetniška aktivnost z ustanovitvijo Založbe Hartman in oskrbo slovenskega trga z glasbenimi instrumenti.

Ervin Hartman je nadaljevalec družinske tradicije žlahtnega amaterizma, v katerem deluje že četrti rod Hartmanov. Tega prepričanja ne deli le v glasbenem krogu, ampak ga aktivno podpira kot organiziran društvenik in nosilec delovanja krovnih organizacij kulturnih društev. Kot pobudnik kulturnih projektov in povezovalec ljudi v našem mestu in širše, pooseblja in razširja pozitivne vrednote kulturnega delovanja, ki je nepogrešljiva sestavina kakovosti življenja širokega kroga Mariborčank in Mariborčanov.

​

EDVARD HOLNTHANER (1944 - )

S svojim bogatim znanjem kot akademski glasbenik trobentač, je veliko prispeval k razvoju zabavne glasbe in jazza ter tudi na področju ljubiteljske kulture. Po zaključeni diplomi na graški Visoki šoli za glasbo je služboval na Dunaju (v ORF Big Bandu), od leta 1971 pa na današnji Univerzi za glasbo v Gradcu, sprva kot docent, od leta 1985 pa kot redni profesor. Iz njegovega razreda je izšla vrsta odličnih glasbenikov, ki igrajo v profesionalnih in ljubiteljskih orkestrih v Sloveniji in po Evropi. Ob pedagoškem delu je veliko nastopal na koncertnih odrih po Sloveniji in širom sveta. Dejaven je tudi kot komponist in aranžer. V Mariboru je za 20 let prevzel umetniško vodstvo TOTEGA BIG Banda, bil direktor in umetniški vodja festivala  narečnih popevk Vesela jesen ter dirigent njihovega orkestra.   

Kot alt saksofonist sodeluje v Godbi veteranov Štajerske Ervina Hartmana. Je predavatelj in svetovalec na  seminarjih godbeniške zveze in pihalnih orkestrih ter tako pomembno vplival na razvoj godbeništva na Slovenskem. V tem letu je prejel tudi častno naziv Ambasador veteranskih godb Slovenije.

 

mag. STANE JURGEC (1947 - )

Mag. Stane Jurgec je diplomiral kompozicijo na ljubljanski AG in magistriral dirigiranje na beograjski FGU. Akademski pevski zbor KUD Študent, najprej v moški sestavi, nato v mešani, vmes poimenovan po Borisu Kraigherju, je ustanovil in vodil do leta 1991. Z njim je dosegel tri zlate in tri srebrne medalje na Naši pesmi, na Jugoslovanskem tekmovanju v Nišu je postal najboljši zborovodja v državi, zmagali so v Pordenonu, Corku itd.. Vzporedno je po Rajšterjevi smrti vodil tudi MoPZ Slava Klavora in tudi z njim uspešno tekmoval na domačih in tujih zborovskih tekmovanjih (Seghizzi, Naša pesem itd..) Z obema zboroma je izvajal najzahtevnejše skladbe a capella in z orkestrsko spremljavo. Vodil je zbor, predvsem pa pihalni orkester MKUD Heribert Svetel na SGBŠ in z njim dosegel najbolj prestižne umetniške nagrade (Kerkraade, Zagreb, Erlangen itd..). Bil je profesor in uspešen ravnatelj SGBŠ, od koder so prihajali diplomanti, ki so se izkazali z odličnimi umetniškimi karierami. Pedagoško delo je nadaljeval tudi na glasbenem oddelku Pedagoške akademije. Več kot 20 let je vodil Opero in balet SNG Maribor, ki je v tem obdobju med najbolj opaznimi v širši regiji ter pritegnila širok krog domačega in tujega gledalstva. To je tudi obdobje, ko se je spletlo tudi odlično sodelovanje s kulturnimi društvi. Jurgec je ostal povezan s slovensko zborovsko sceno tudi preko žiriranja na najpomembnejših zborovskih tekmovanjih. Mag. Stane Jurgec je prejemnik mnogih umetniških nagrad in priznanj: Gallusova plaketa, Betettova nagrada, Glazerjeva listina in Glazerjeva nagrada za življenjsko delo. Univerza Maribor, Mesto Maribor in Mesto Kijev so ga nagradili s svojimi najvišjimi priznanji.

 

JANEZ KARLIN (1922 - 2019)

Janez Karlin je bil eden od ustanoviteljev sindikalnega kulturno-umetniškega društva, prvi predsednik in organizator, aktiven je bil v okrajnem odboru Ljudske prosvete. Dvanajst let je bil predsednik KUD Slava Klavora, ustanovil je amatersko gledališče Slava Klavora, bil 25 let režiser in režiral okrog 70 gledaliških del. Dolga leta je bil predsednik sveta za kulturo občine Maribor, deloval je v različnih državnih kulturnih organih, bil poslanec skupščine SR Sloveniji prosvetno kulturnega zbora in član organov DPD v občini in republiki. Član predsedstva ljubiteljskih kulturnih organizacij in zvez je bil od leta 1949. Bil je predsednik izvršilnega odbora in nato skupščine Kulturne skupnosti Maribor, dobro je povezoval poklicno in ljubiteljsko kulturo, posebno skrb je posvečal vzgoji mladih. Od leta 1965 do 1997 je bil neprekinjeno predsednik mariborskih ljubiteljskih kulturnih organizacij ZKPO in ZKO, pred tem pa podpredsednik okrajnega sveta ZKPO. Bil je predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije od ustanovitve leta 1970, v tem času pobudnik številnih srečanj, jugoslovanskega in mednarodnega sodelovanja. Vsa ta leta je bil član predsedstva ZKO Slovenije, od 1981 podpredsednik in član predsedstva Saveza kulturno prosvetnih zajednica Jugoslavije. Bil je tudi 4 leta član predsedstva Kulturne skupnosti Slovenije. Prejel je Red dela s srebrnim vencem, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Red republike z bronastim vencem in Red republike z zlatim vencem, listino in plaketo Srebrni grb Maribora, Žagarjevo nagrado. 

 

MARIO CODELLA BERDIČ (1962 - )

Mario Codella Berdič, kustos in likovni kritik, že desetletja spremlja, ocenjuje in na ta način usmerja dejavnost likovnih skupin in posameznikov v Mariboru. Za njim je več kot 1.200 skupinskih in samostojnih razstav, pri katerih je izbiral dela, svetoval postavitve in jih interpretiral v razstavnih katalogih ter ob odprtjih razstav.

Podelitev Glazerjeve listine, ki jo je prejel leta 2017, je bila pospremljena tudi z naslednjo ugotovitvijo: „S svojim neutrudnim osebnim angažiranjem kot likovni kritik spodbuja razvijanja estetskega razumevanja, doživljanja in prepoznavanja umetnosti.“ Leta 2018 je prejel  Kritiško pero Slovenskega društva likovnih kritikov, ki je izdalo tudi njegovo knjigo esejev „Razmišljanja, kritike, pogovori“.

Likovna dejavnost se v ZKD Maribor hitro širi, v zadnjih dveh desetletjih se je večkratno povečalo število skupin in obenem tudi število aktivnih udeležencev, razstav, živih slikarskih srečanj itd.., kar zahteva na eni strani več mentorskega dela in na drugi strani sprotno strokovno spremljanje  njihovega delovanja. Mario Codella Berdič bo zaradi tega izredno dobrodošel v skupini častnih članov, ki s svojim znanjem in izkušnjami bdi nad amatersko ustvarjalnostjo v Mariboru.

​

FRANC KOPIČ (1952 - )

Franc Kopič, po poklicu tekstilni inženir, je pri filmu 50 let kot snemalec, režiser, montažer, animator, oblikovalec. Od leta 1974 je član Film in video kluba Maribor in od leta 1985 član Eurofilmer. Bil je eden od nosilcev dveh festivalov nekomercialnega filma, ki sta mnogo let potekala v Mariboru: jugoslovanski FADF in Toti Maribor. Domača in mednarodna priznanja so se začela nizati od leta 1977 in od risanega filma TV2, ki je pobral kar 52 nagrad v 28 državah. Posebej prestižno pa je priznanje za 3D animirani film No signal, ki ga je prejel od Hollywood Renegate Film Festivala 2016 (profesionalni festival), kot najboljši film na festivalu (Best of Festival). Tudi film Maribor in njegova najstarejša trta na svetu je bil zmagovalec na profesionalnem festivalu v Hollywoodu. Film Pogovarjamo se, je že leta 1983 bil nagrajen v Nemčiji od takratnega zunanjega ministra Nemčije, Hansa Ditricha Genscherja. Doslej se je nabralo 842 domačih in mednarodnih nagrad in priznanj, kar je svetovni dosežek. Kopič je selektiven pri vsebini in se še posebej posveča: etnografskemu filmu, starim obrtem, humanitarnemu filmu, ekološkemu film, zgodovinskimi dokumentarcem itd. Leta 2015 so ga povabili, da se pridruži k svetovni profesionalni filmski platformi FilmFreeway, kjer ima možnost sodelovanja na 9000 profesionalnih  filmskih festivalih po vsem svetu. Na profesionalnih filmskih festivalih ima večje uspehe kot jih je imel na ljubiteljskih festivalih. Ker kamera postaja vedno težja, se bo posvetil 3D računalniški animaciji.

 

FRANCI KOVAČ

Franci Kovač je končal mariborsko učiteljišče in nato še študij glasbene pedagogike na Pedagoški akademiji Maribor. Hitro se je uveljavil kot odličen glasbeni pedagog in njegovo delo na osnovni šoli v Kamnici je veljalo za vzor inovativnih pristopov. Enako cenjeno je njegovo delo s šolskimi pevskimi zbori, s katerimi je dosegal  odlične uspehe. Bil je stalni sodelavec Branka Rajšterja pri znamenitem Mladinskem pevskem zboru Maribor. Ob tem poklicnem delu pa se je zelo razdajal v zborovskem gibanju in vodil številne pevske zbore, pri čemer je prepoznaven njegov mehki stil vodenja, čustvena inteligenca, premišljen repertoar in vztrajno sistematično delo. Te kvalitete so mu prinašale tudi priznanja, med katerimi je tudi prestižna Gallusova listina. Po dvajsetih letih je predal vodenje ženskega zbora Alegro, še vedno pa vodi MePZ Angel Besednjak. Na splošno žalost pa ne prepeva več njegov najbolj kakovosten vokalni sestav, po vsem svetu znan Mariborski oktet.

 

ERVIN KRALJ (1939 - 2017)

Svoje razumevanje poslanstva likovnega pedagoga je od samega začetka širil onkraj šolskih zidov in je že zdavnaj eden najbolj prepoznavnih mentorjev različnih skupin amaterskih likovnikov. Prispeval je k temu, da je v  ZKD Maribor likovno udejstvovanje med najbolj množičnimi v Sloveniji. S svojim neumornim spremljanjem amaterskega likovnega gibanja mu zagotavlja kontinuiteto, kritično primerjavo in povezanost s širšim kulturnim delovanjem.

 

dr. MIRKO KRIŽMAN  (1932 - 2014)

Dr. Mirko Križman je bil zaslužni redni univerzitetni profesor za nemški jezik, stilistiko in fonetiko knjižne nemščine. Bil je član Mednarodne zveze za germansko jezikoslovje in literarne vede (IVG). Priznanja in nagrade: Zlata plaketa Pedagoške fakultete Maribor, Zlata plaketa Univerze v Mariboru, Zlata značka Zveze kulturnih organizacij Maribor, nagrada Sklada Borisa Kidriča, Srebrni grb mesta Maribor. Zlasti velika je njegova vloga pri priznavanju slovenske manjšine v Radgonskem kotu in nasploh raziskovanje literature in jezika na mejah. Bil je tudi pesnik z dvojezično kompetenco in je eden od pomembnih posrednikov med nemško in slovensko kulturo in literaturo. Mirko Križman se je kot predsednik in član Društva za tuje jezike v sedemdesetih in osemdesetih letih izkazal z izjemno zahtevnim programom društva. Kasneje se je pridružil društvu Mariborska literarna družba, kjer je opravljal funkcijo podpredsednika in je nepogrešljiv kot prevajalec, bralec poezije, objavil pa je tudi nekaj publikacij, med katerimi naj izpostavimo monografijo o Christine Lavant in prvo slovensko obsežnejšo študijo o Goethejevem Faustu.

 

MIRA LONČARIČ

Mira Lončarič je upokojena učiteljica, ki je bila za svojo profesionalnost in predanost pedagoškemu poklicu nagrajena s Šilihovim priznanjem. Toda poleg službe je vseskozi opravljala še eno poslanstvo, ki za učitelje že dolgo ni več samoumevno – spodbujanje in vodenje kulturnih dejavnosti. To je z velikim uspehom delala tako v šoli z učenci kot v Kulturnem društvu 'Ivan Lončarič' v Trničah, ki je tako rekoč  del njene družine ali pa je njena družina del kulturnega društva.

Mira se je preizkusila v mnogih zvrsteh ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, njeno čisto posebno nagnjenje pa je gledališka dejavnost. Kot igralko in režiserko jo pozna vsa Slovenija in seznam njenih predstav za mladino ali odrasle je zelo dolg. Štirideset let že vsako sezono razveseljuje sokrajane s vsaj eno uprizoritvijo, za katero neredko poleg režije prispeva tudi besedila, scenografijo, kostumografijo itd..  Neprecenljiva je njena vloga pri navduševanju in izobraževanju mladih ljudi za gledališče.

​

NEŽKA LUBEJ (1944 - )

Njeni "Prežihovci" so le najbolj prepoznavna manifestacija njenega neomajnega prepričanja o ustvarjalni moči folklore, ki se ji predaja že vse življenje. Neprecenljiv je njen prispevek, ki ga namenja društvom in prireditvam, posvečenim izvirnemu folklornemu izrazu.  Še posebej si prizadeva za otroško folkloro. Dolga leta aktivno in uspešno zastopa folkloro v ZKD.

 

MARJAN MALEK (1955 - )

Loka in Rošnja sta z ustanovitvijo kulturnega društva Franc Ilec zaživeli v novem ritmu. Med ustanovitelji leta 1987 je bil Marjan Malek, funkcionar tedanje občine Maribor-Tezno. Zelo hitro so mu naložili glavno skrb za društvo in njegov predsednik je že četrt stoletja. S svojimi organizacijskimi izkušnjami je nepogrešljiv v občini Starše. Društvo je ujelo ritem s tradicijo dveh vasi sredi Dravskega polja in njegove sekcije – folklorna skupina, pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž uživajo izjemno popularnost v svojem okolju, zaželeni pa so tudi na tujih odrih . Z  izvirnostjo svojih nastopov so takoj pritegnili tudi pozornost etnologov kot sta dr. Makarovičeva in Ramovš.  Malek je neumorni motor tega delovanja in nepogrešljiv zagovornik podeželskih društev v mariborski in republiški zvezi kulturnih društev.

 

IKO OTRIN (1931 - 2011)

Rojen v Zemunu 1931. je bil učenec baletnega študija Pina Mlakarja. V baletu je deloval  kot plesalec, koreograf, pedagog, avtor izvirne plesne metode »La la Bum«. Bil pa je tudi zavzet folklorist, usmerjevalec  folklorne dejavnosti v društvih in z njim ima tudi Maribor svoj delež  v razvoju folkloristike. Naklonjen je bil vsakomur, ki so ga »srbele pete« in se je hotel izraziti s plesom. Preminil je leta 2011.

 

TONE PARTLJIČ (1940 - )

Tone Partljič je pisatelj, dramatik, scenarist, učitelj in politik, ki so ga zasluženo doletele najvišje časti, katere Slovenija podeljuje umetnikom. Ob Prešernovi nagradi za življenjsko delo so zapisali, da jo je prejel za izjemen literarni opus, v katerem se izkaže kot pretanjen kronist slovenske stvarnosti, ki je dal vsestranski prispevek k slovenski kulturi. Odločilno je zaznamoval slovensko literaturo in gledališko dogajanje v zadnjega pol stoletja, njegove komedije pa so nesporen vrh umetniškega ustvarjanja na tem področju. Za slovenska kulturna društva pa je Partljič  prvič najpogosteje izvajan avtor na naših odrih, drugič vedno voljan podeliti svojo pametno in zanimivo besedo tako z otroci kot upokojenci na vseh koncih države in tretjič ob vsem tem  je v Pekrah že dolga leta umetniški  vodja ene naših najbolj živih dramskih družin v Sloveniji. Njegova vez z amatersko kulturo je trajna in odkritosrčna, kar nam je v veliko veselje in v izjemno spodbudo. Le pri ribah smo v drugem planu kot je sam povedal: »Nekateri mislijo, da lovim ribe zato, da lahko sanjarim o tem, kaj bom pisal. Ne, ves čas sem na preži in bi mater prodal, da bi tisto ribo potegnil ven!«

 

mag. FRANCI PIVEC (1943 - )

Franci Pivec je filozof in sociolog ter mag. informacijske znanosti. Strokovno se posveča informacijski etiki in kulturologiji - še posebej knjižničarstvu, zborovstvu, amaterizmu, kulturni vzgoji itd.. in je o tem objavil več člankov. V mariborskem kulturnem in društvenem dogajanju je prisoten od leta 1970, ko je bil povabljen v skupino za pripravo ustanovitve mariborske univerze. Odtlej je sodeloval v skupini Alternativa za prenovo Lenta, pri Borštnikovem srečanju, zasnovi Narodnega doma, Štuka (Študentska komuna), Karantene itd.. Bil je član svetov skoraj vseh kulturnih zavodov v mestu. Koordiniral je delo pri pripravi mariborskega programa kulture 2015-20. Na področju društvene kulture je bil od leta 1957 član številnih kulturnih društev, vodil je krovno zvezo (5 let) in mariborsko zvezo (22 let) ter sodeloval pri mnogih popularnih projektih kot so Naša pesem, Gallus, Kulturna šola, Maistrov pohod, Spominjanja, Svetovni dan zborovstva, Dan kulturnih društev itd..

 

mag. MAJDA POTRATA (1948 - )

Majda Potrata je profesorica slovenščine in mag. slovenske književnosti, lektorica, prevajalka in poslanka DZ. V Mariboru je začela učiti 1970. in delala v pedagoškem poklicu do leta 2000., ko je bila prvič in nato še večkrat izvoljena za poslanko. V njenem znanstvenem opusu je dragocen prispevek o pogosto spregledanih štajerskih literatih Volkmerju, Vrazu, Dajnku. Zelo prepoznavno je njeno dolgoletno prizadevanje za slovenščino v javni rabi in posebej v visokem šolstvu. Sem sodi njeno delo v nacionalni maturitetni komisiji. Aktivna je bila vodstvu  Slavističnega društva in pri urejanju strokovnega  časopisja. V Mariboru se je izpostavila v javnih funkcijah v kulturi kot je odbor Glazerjevih nagrad, svet Lutkovnega gledališča, svet Mariborske knjižnice itd.. Bila je pobudnica in vodja kulturnih dejavnosti na srednjih šolah in na Pedagoški akademiji, kjer je učila. Pela je pri MePZ Angel Besednjak pod vodstvom mag. Iva Vrbančiča in tudi sedaj poje v ŽePZ NKBM. Mariborska kulturna javnost jo še posebej pozna po vodenju dolgih serij kulturniških pogovorov, najprej Pri Štajercu in zadnja leta v Spominjanjih. Nepogrešljiva je pri organizaciji srečanj ob Dnevu Primoža Trubarja. Po odhodu iz politike je članica vodstva ZKD Maribor.

​

MARJAN PUNGARTNIK (1948 - )

V kulturno delovanje je vstopil kot dijak ravenske gimnazije in je bil kot študent na prelomu iz 60. v 70. v krogu najvidnejših mladih literatov in kritičnih publicistov. Njegov prihod v Maribor je obogatil najprej publicistično sceno in med drugim je bil tudi glavni urednik kulturniške revije Dialogi. Po upokojitvi Tineta Varla je nastopil funkcijo tajnika ZKO Maribor, ki jo je v sodelovanjem s predsednikom Janezom Karlinom z uspehom opravljal več let, dokler ni sprejel in do nedavne upokojitve opravljal funkcijo glavnega tajnika Zveze kulturnih društev Slovenije. Ob tem je v mariborski ekipi JSKD skrbel za literarno dejavnost. Na tem področju je razvil metodično najbolj domišljeno literarno mentorstvo in nihče v Sloveniji se ne more primerjati z njegovo literarno delavnico, ki kontinuirano in sistematično poteka že 30 let. Pungartnik je pesnik, pripovednik in pisec lutkovnih iger.

 

BREDA PUGELJ (1934 -)

Breda Pugelj-Otrin je igralka, plesalka, prevajalka, avtorica dramskih tekstov  in zadnje čase tudi pesmi. Maturirala in diplomirala je v Ljubljani (AGRFT), bila je dve leti članica celjskega ljudskega gledališča in od 1959 članica Drame SNG Maribor. Od prihoda v Maribor je odigrala 120 gledaliških vlog za odrasle in. Veliko je s predstavami gostovala po Sloveniji, sodelovala je v slovenskih filmih in TV produkcijah. Igrala in pela je tudi v muzikalih. Prevedla je več kot trideset književnih in dramskih del ter strokovne literature. 
Na Baletni šoli v Mariboru je vodila otroške plesne skupine, vrtce in pripravnice. Je soustanoviteljica Malega plesnega gledališča, kjer je bila vrsto let dramaturginja in svetovalka. Sodeluje z  Inštitutom za slavistiko v Gradcu z rednimi predstavitvami slovenske literature. Vodila  je seminarje za slovensko mladino na avstrijskem Koroškem. Veliko je nastopala s pravljičarskim programom po vrtcih in osnovnih šolah. Deluje tudi kot umetniški terapevt. Leto dni je vodila skupine za umetniško glasbeno plesno terapijo v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Zdaj vodi enake skupine pri »Polžu« v Mariboru. Je ustanoviteljica kulturnega društva Mariborski oder, pri katerem vodi gledališke delavnice. Breda Pugelj je dobra ustvarjalka, kar je dokazala tako, da se je prebila v finale viteškega pesniškega turnirja, a tudi z vrsto nastopov v regionalnih in državnih srečanjih gledaliških skupin.

 

VASJA SAMEC (1948 - )

Vasja Samec je svoje življenje posvetil folklori. Začel je pri »Veselih pastirjih« v KUD Jože Hermanko v Mariboru. Tri leta kasneje pa je že član Akademske folklorne skupine KUD Študent, kjer je plesal celih 40 let. Z njo je segel v vrh slovenske folklore in jo predstavil na domala vseh kontinentih. Leta 1972 je začel kariero vodje folklornih skupin, kar je bil dve leti pri KUD Jože Hermanko, od leta 1974 pa umetniški vodja folklore pri KUD Študent. Leta 1992 si je naložil še vodenje folklore pri KUD Franc Ilec v Loki-Rošnji. V obeh društvih  je še vedno nepogrešljiv umetniški svetovalec. Vasja Samec je za AFS Študent postavil 14 koreografij in vsebinske koncepte za 9 letnih koncertov. Za KUD Franc Ilec je pripravil 14 odrskih priredb.  Z njegovimi postavitvami  ljudskih plesov nastopa še desetina  društev na različnih koncih Slovenije. Bil je pri začetkih Folkarta na Festivalu Lent in je 25 let umetniški oblikovalec njegovega programa. Več kot desetletje skrbi za izseljeniške folklorne skupine. Za svoje delo je prejel številna priznanja, tudi najvišje strokovno priznanje za folkloro – Maroltovo plaketo.

 

mag. IGOR TERŠAR (1965 - )

Akademski glasbenik – klarinetist, ima za seboj kariero kapelnika in zborovodje in je s svojimi ansambli dosegal vidne uspehe. Ob glasbi, se njegovi interesi raztezajo tudi na druga ustvarjalna področja, kot so sodobni ples, likovna umetnost, varovanje in oživljanje spomeniških kompleksov itd.. Ko je v Trebnjem in nato v ljubljanski centrali stopil na čelo ZKO oz. JSKD, se je takoj pokazalo, da izhaja iz društvenega delovanja. Sedaj začenja nov mandat vodenja JSKD, ki je kljub težavnim časom  uspešno, ker je odprt za dialog in razume specifičnosti društvenega področja. Maribor sprejema kot eno vodilnih okolij ljubiteljske kulture in je vedno pripravljen na konkretno, tudi osebno  sodelovanje v naših projektih. S svojim angažiranjem v celotnem slovenskem kulturnem prostoru je lahko vzor vsem, ki so odgovorni za uravnotežen kulturni razvoj naše države.

 

BREDA VARL (1949 -)

Ob opazni vlogi v arhitekturi oblikovanja, je njena osnovna identifikacija lutkarstvo. Opirajoč se na bogato tradicijo lutkovne ustvarjalnosti v tem delu Slovenije, je z lastnimi postavitvami in strokovnimi ter pedagoškimi nasveti številnim lutkovnim skupinam bistveno prispevala h kakovostni rasti in popularnosti lutkarstva. Ob tem pa ostaja nepozaben tudi njen dolgoletni odličen prispevek pri vodenju najpomembnejših prireditev ZKD Maribor.

 

TINE VARL (1940 -)

Kot legendarni tajnik ZKO Maribor je s svojo iniciativnostjo in inovativnostjo daleč presegel mero, ki bi zadoščala službeni obveznosti. Na svojih ramenih je desetletja dolgo nosil pomemben del kulturnega dogajanja v mariborski regiji. Zasnoval je prireditve, ki so postale tradicionalne in še zmeraj predstavljajo model, kako prikazati ustvarjalnost naših kulturnih društev.

 

MINKA VESELIČ KOLOŠA (1960 - )

Minka Veselič Kološa je predana plesu skoraj vse življenje. Plesala je in ustvarila več avtorskih predstav ter poučevala sodobni ples v plesni skupini Point/Magra – KUD Študent Maribor, v baletnem studiu SNG Maribor, Plesnem centru Maribor, plesnem teatru Aldea in v Plesni izbi Maribor ter KGBM.
Opravljala je pomembne funkcije: predsednica Združenja plesnih skupin Slovenije, predsednica odbora za ples pri ZKO Maribor, članica republiškega odbora za ples pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ustanovna članica Društva za sodobni ples Slovenije, umetniška vodja in koreografinja plesne skupine Point/Magra, umetniška vodja Plesnega centra Maribor, ustanoviteljica Plesnega teatra ALDEA, ustanoviteljica in umetniška vodja Plesne izbe Maribor (PIM), od  leta 1989 pa je strokovna svetovalka za ples na JSKD, Območna izpostava Maribor.
 

IVAN VRBANČIČ (1934 -)

Ivan Vrbančič je v slovenski glasbeni kulturi prisoten že blizu 60 let. Učiteljišče, diploma na Akademiji za glasbo, magisterij na Univerzi umetnosti v Beogradu so mu dali strokovno podlago za razvejano glasbeno-pedagoško dejavnost. Opravljal jo je na mnogih osnovnih šolah po Slovenskih goricah, na mariborski Vzgojiteljski šoli, na Pedagoški gimnaziji in na Pedagoški fakulteti ter na muzikologiji ljubljanske Filozofske fakultete. Mag. Vrbančič ima za seboj bogato bibliografijo strokovnih člankov, glasbenih kritik, učbenikov, pesmaric itd.. Sodi med vodilne slovenske strokovnjake za metodiko glasbenega pouka. Ob tem pa je vodil številne zbore – mladinske, dekliške, moške, mešane… Sodi v plejado legendarnih dirigentov Učiteljskega pevskega zbora: Adamič, Kumar, Simoniti, Gregorc, Rajšter, Slosar.. In, da ne bo pozabljeno, prvo leto je vodil tudi mariborski APZ, ko je postal mešani zbor. In tudi sam je vedno rad pel, zato ga pred 50-timi leti najdemo v začetni sestavi Ljutomerskega okteta in danes med baritoni Pro musice. Posebej pa poudarjamo njegovo skrb za slovensko zborovsko kulturo, ki se kaže v dolgoletnem spremljanju zborovskih revij in tekmovanj povsod po Sloveniji, ko njegova pretehtana, a razumevajoča presoja pomembno vpliva na veselje do petja in umetniške dosežke naših zborov.  

 

TONE ŽURAJ (1942 - )

Tone Žuraj je glasbeni pedagog in skladatelj, ki je že skoraj pol stoletja prisoten v našem glasbenem življenju. Številne generacije dijakov je popeljal v glasbeni svet, mnoge od njih v poklicno glasbeno delovanje. Kot profesor glasbe je dodal svoj delež k nacionalnemu ugledu mariborske II. Gimnazije. Žurajeve zborovske kompozicije so na koncertnih odrih izredno priljubljene, čeprav izvajalsko zahtevne, vendar zelo učinkovite. Odražajo odlično kompozicijsko šolo in pogum za moderne pristope. Vedno so tudi na sledi slovenske arhetipske motivike in izpovedujejo našo nrav. Zbori komaj čakajo na nove Žurajeve partiture. Tone Žuraj je vodil številne pevske zbore in je tudi danes umetniški vodja treh vokalnih korpusov, ki so izjemno priljubljeni pri publiki doma in v tujini ter dosegajo visoko umetniško raven. H kakovosti slovenskega zborovstva prispeva tudi kot član žirij ali kot ocenjevalec na zborovskih srečanjih. V dobi, ko je vsakršna glasba preplavila okolje, je Žuraj med redkimi, ki opravljajo zahtevno vlogo glasbenega kritika in kulturno javnost opozarja na kriterije kakovostnega muziciranja, brez katerih je tudi samo ena od oblik onesnaženja človekovega okolja. Neprecenljiva pa je tudi vloga Žuraja kot organizatorja društvene kulture v Račah, saj že mnogo let vodi KUD Rače, ki ima bogato tradicijo in je danes nosilec kulturnega dogajanja v kraju. Na njegovo pobudo so se v Račah zgodili zgodovinski protesti in je nastala "Račka deklaracija" proti škodljivemu uveljavljanju Sazasove nerazsodne "obdavčitve" petja, kar je prispevalo k postopnemu popravljanju stanja.